Rože, zelišča

Koper bogato listnati: značilnosti in opis sorte, gojenje s fotografijo

Anonim

Dill obilno govori zase. Kultura je znana po dobri letini in nezahtevnosti do tal. Tudi najmanjša količina posejanih semen bo zagotovila koper do naslednje sezone.

Opis sorte

Potrebno je povprečno 40 dni, da pridelek dozori, kar daje vse razloge, da rastlino uvrstimo med sorte srednjega zorenja. Koper požene že 10-12 dni po sajenju. Poganjki zrastejo v dolžino do 130 cm.

Opis kulture:

  • bogata zelena barva listja;
  • 3,5 kg pridelka lahko pospravite z 1 kvadratnega metra;
  • izrazit okus in aroma;
  • sočno zelenje;
  • masa uporabnih sestavin v sestavi;
  • povprečne velikosti listov in dežnikov;
  • možnost dolgotrajnega shranjevanja;
  • povprečno naberemo 20 g zelenja iz enega grma.

Visokolistna sorta primerna za različne namene: zamrzovanje, sušenje, sveža poraba, priprava zdravil.

Raste

Koper ni v nasprotju z rastlinami, zato ga lahko gojimo poleg vseh vrtnih rastlin. Edina izjema je zelena. Ni priporočljivo sejati kopra na območju, kjer je bil ta pridelek pridelan v prejšnji sezoni.

Semena kopra začnejo kaliti pri 3 stopinjah Celzija. Vendar pa izkušeni vrtnarji vedo, da je optimalna temperatura za rastlino 16-18 stopinj. Bolje je saditi na dobro osvetljenem območju, čeprav zatemnjene gredice niso kontraindikacija za sajenje.

Pred setvijo je priporočljivo zemljo navlažiti in pognojiti. Za gnojenje se uporabljajo gnoj, superfosfat in kalijeva sol. Sajenje poteka konec aprila - začetek maja, takoj ko se zemlja segreje na zahtevano temperaturo.

Da bi pospešili kalitev semen, jih lahko na predvečer sajenja 2 dni namočite v raztopini pepela. Ali pa ga položite v vrečko iz gaze in potopite v toplo vodo (ne več kot 50 stopinj). V tem primeru bo treba vodo nenehno obnavljati in nato semena posušiti.

Letev bo boljša, če bo pravilno posajena. Optimalna razdalja med semeni je 5 cm Globina sajenja je 2 cm Koper je bolje sejati v vrste, le v tem primeru bo treba razredčiti vzklile kalčke.

Za listne sorte kopra je značilna dobra kalivost tudi v neugodnih vremenskih razmerah.

Pozor! Koper ne sprejema kislega okolja, zato po apnenju ne morete saditi zelenice na tleh.

Lastnosti nege

Nega kopra ne zahteva veliko truda, vendar bi se moral vsak vrtnar poglobiti v njegove lastnosti. Kalčke, ki začnejo poganjati, najprej razredčimo. Razdalja med rastlinami ne sme biti manjša od 5 cm. V nasprotnem primeru se bodo sadike ustavile v razvoju.

Plevel moramo odstraniti pravočasno, saj mladi koper njihovo rast zaduši. Pomembno je tudi vedeti o vlažnosti tal, suša bo povzročila porumenelost zelenja. Zalivanje je najbolje opraviti zvečer, enkrat na 2-3 dni.

Z verjetnostjo nočnih zmrzali so poganjki prekriti s polietilenom. Nenadne spremembe temperature lahko popolnoma uničijo pridelek.

Prednosti in slabosti

Koper ima številne prednosti:

  • visoki donosi;
  • dobro listje;
  • nezahtevna za tla (razen za kisla tla);
  • nezahtevna nega;
  • ne zahteva predhodne toplotne obdelave pred uporabo;
  • se lahko goji s skoraj vsemi hortikulturnimi pridelki;
  • sočno in dišeče zelenje;
  • Možnost dolgoročne hrambe na več načinov.

Slabosti vključujejo nestrpnost do nizkih temperatur. Tudi rahle zmrzali lahko pokvarijo pridelek, zato je priporočljivo, da koper ponoči pokrijete s plastično folijo.

Škodljivci in bolezni

Včasih je rastlina napadena. Razmislite o najpogostejših boleznih sorte:

  1. Peronosporoza. Optimalni pogoji za bolezen so vlažno, toplo podnebje. Najprej zunanja stran listov porumeni, nato se hrbet prekrije z belim premazom. Postopoma se lezija razširi na druge dele rastline: poganjke, dežnike. Rastline, ki jih prizadene peronospora, umrejo dokaj hitro. Za boj proti bolezni se uporablja natrijev pepel in milo za pranje perila. 20 gramov sestavin razredčimo v 5 litrih vode, nato obdelamo prizadete rastline.
  2. Pepelasta plesen. Prizadene rastline v kateri koli regiji, tudi v rastlinjakih. Praviloma je pred boleznijo mokro, toplo vreme v daljšem obdobju. Poškodba se kaže z belkasto oblogo na listih, ki spominja na pajčevino. Postopoma prizadeto območje raste in vodi do smrti rastline. Če se odkrijejo znaki bolezni, se koper takoj poškropi s šibko raztopino bakrovega klorida ali kalijevega permanganata.
  3. cerkosporoza. Značilnost bolezni je pojav temnih pik s pikami na vseh delih kopra. Ko spore dozorijo, je koper prekrit z gosto belo prevleko. Cercosporosis je tudi nevarna bolezen, ki v odsotnosti pravočasnih ukrepov povzroči izsušitev prizadete rastline. Zdravilo za to bolezen je bakrov oksiklorid. 20 g snovi razredčimo v 5 litrih vode in redno škropimo prizadete rastline.
  4. Fusarium wilt. Bolezen lahko povzročijo tako okužena semena kot visoka temperatura zraka ali prekomerno zalivanje. Sprva so prizadeti spodnji listi, postopoma so v patološki proces vključeni zgornji listi in steblo. To se kaže z rdečkasto rumeno barvo, ki hitro vodi do popolnega venenja kopra. Pri prvih manifestacijah rumenosti ali rdečice rastline poškropimo s Fundazolom ali Topsinom. Nezačeta stopnja lezije je zlahka primerna za takšno zdravljenje. Če rastline ni bilo mogoče rešiti, jo odstranimo z vrta skupaj s korenino.

Da bi se izognili poškodbam zelenja, je priporočljivo, da semena pred sajenjem namočite v topli vodi ali obdelate z raztopino kalijevega permanganata. Takšne preproste metode bodo zmanjšale tveganje poškodb. Da ne bi izzvali razvoja nalezljivih bolezni kopra, ne smete saditi postelj blizu.

Ker zelenjavo uživamo svežo, ni priporočljivo posegati po kemikalijah. Priporočljivo je, da poskrbite za preprečevanje bolezni v fazi priprave semena.

Zbiranje in shranjevanje

Ko rastlina doseže 15 cm, jo pobiramo za ozelenitev. To je 20-25 dni po kalitvi. Zelenje pred rezanjem poškropimo z vodo. Mlad koper ohranimo svež več dni. Zelenje shranjujemo na več načinov: zamrzovanje, sušenje, konzerviranje.

Za sušenje zelenja ga naberemo v šop, operemo v hladni vodi in postavimo sušit na suhem mestu. Ko začne v rokah brez težav razpadati, ga damo v vrečke iz blaga ali nalijemo v steklen kozarec. Koper, skupaj z dežniki, je v negotovosti.

Kljub enostavnosti sušenja večina vrtnarjev svoja zelišča raje shrani zamrznjena. Tako se v njem ohranijo koristne snovi. Odrezane dele kopra dobro operemo, osušimo in drobno sesekljamo. Nato se zelenje položi v plastične vrečke in pošlje za shranjevanje v zamrzovalnik.